WW3

Kot nekateri veste, so se zadnja dva dneva odvijale volitve predstavnikov v upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov in Študentski zbor ŠOU v Ljubljani. Žal te volitve pomenijo smrt že tako slabe podobe ŠOUa, saj si je SAS (Samostojna Akademska Skupina) privoščila izključitev protikandidatov na kar 6 fakultetah. Razlog: Skupina kandidatov je kandidature poslala priporočeno po pošti.  

Sam menim, da je ta razlog popolnoma neutemeljen, saj tudi sam kadar pošiljam pomembne dokumente, želim imeti potrdilo, da sem res poslal v predvidenem roku. Postavlja se vprašanje, če bi ŠOU te kandidature sploh prejel, menim da bi se ob “pravilnem” navadnem pošiljanju te izgubile nekje v kakšen smetnjaku.

V dvom o demokratičnosti študentskih volitev sta me prepričala tudi dva neljuba dogodka. Prvi se je zgodil prvi dan volitev, ko sem moral na fakulteti sleči modro majico, ki sem jo oblekel ravno zaradi nestrinjanja z udločitvijo ŠOUa. Ne poznam programa nobenih od obeh skupin, zato se ne opredeljujem. Torej “nekdo” je poslal prijavo, da “vabim” študente, da naj volijo za modre. Isto se je moralo sleči tudi nekaj soštudentk.

Naslednji dan volitev, se je 10 metrov stran od volitev med vhodom v fakulteto (PEF) seveda utaborila SAS (Oranžni) in delila študentom razna gradiva, seveda  z namenom privabljanja k volitvam. Kje so bili tisti možje, ki so prejšnji dan tako vneto skrbeli, da noben študent/ka ni hodila po fakulteti v modri majici???? Kje je demokracija??? Skratka sramota za celotno študentsko organizacijo. Kje so tisti časi, ko so bili študenti znanilci družbenih sprememb (Maj, 1968).  Je res družbena sprememba, ki nam jo prinaša ŠOU ta, da je demokracija le farsa na papirju in da naj vsak poskrbi le za svojo rit, že v času ko je študent??

Addiscunt iuvenes, quod cecinere senes

    Medtem ko se Evropski parlament odloča o porabi biogoriv (do leta 2010 naj bi 5,75% voznikov točilo biodizel), kot prihodnjem energetskem viru, ki naj bi bil bolj čist do okolja, kot pa je sedaj nafta, ogromo število prebivalcev žal nima niti za dnevno prehrano. V ZDA gre 30% proizvodnja koruze v biodizel. Cena hrane s tem skokovito narašča. Eksistencialno je ogrožena skoraj milijarda ljudi. 

Medtem ko je včeraj brez včeraj šlo spat 854 000 000 ljudi, je bilo 40% vesega bogastva na Zemlji v rokah 200 najbogatejših Zemljanov (Vir: Sobotna priloga, 19,4.08). Lakota vpliva tudi na ostale segmente življenja: šolstvo, zaposlovanje, smrtnost otrok, širjenje nalezljivih bolezni, ter seveda lokalno in tudi globalno varnost.  Zadnja 3 leta je trg proizvedel manj hrane, kot jo je pa porabil po virih Svetovnega programa za hrano. Po podatkih Svetovne banke se je od leta 2000 cena hrane zvišala za 75% , dejanska številka je pa še bistveno višja.  Cena moke je je v treh letih zrasla za 130%. Cena riža v Aziji se je podvojila. Pakistanski policisti, so pred nekaj meseci lovili odvetnike in druge nasprotnike režima Perveza Mušarafa, pa danes po vsej državi stražijo riževa polja.

Eden izmed vzrokov francoske revolucije, je bila tudi lakota francoskega prebivalstva. Glede na trenutno svetovno stanje bi lahko pričakovali, da se bo prebivalstvo začelo kmalu upirati. To se tudi dogaja. V zadnjih 14 dneh je val protestov zajel Filipine, Uzbekistan, Mavricij, Egipt, Niger, Madagaskar, Indijo, Senegal, Burkino Faso, Bangladeš,… Skratka nastradajo pač najbolj nedolžni, ter narodi, ki so najbolj izkoriščani s strani razvitih držav. Bodo te protesti pomenili konec trenutnega družbenega reda? Verjetno še ne, vendar pa kapitalizem nima več dolge življenjske dobe. Medtem ko je svet v gospodarski krizi, cena dolarja pada, cena nafte pa narašča. Narašča tudi bogastvo teh 200 Zemljanov, vendar kje je tista meja, ki še loči kapitalizem do kaosa?  Kaos se začenja z uvajanjem biodizla, ki je eden od najbolj spornih goriv. Še bolj sporen kot nafta. V Južni Ameriki že na veliko krčijo deževni gozd, za polja na katerih bodo gojili surovine za biodizel.

Lepo je da so se države začele lotevat problema globalnih sprememb, vendar so se ga začele lotevat na popolnoma napačen način. Skratka z biogorivom še bolj dokazujejo, da so le bogate države tiste, ki si lahko to privoščijo, saj s tem ko kurijo biodizel, dejansko kurijo hrano, ki bi lahko bila namenjena tretjem svetu.  Žal pa se še vedno premalo denarja namenja v raziskave  sončne energije, ki je še vedno zelo neizkoriščena. Za napolnitev enega tanka z biodizlom (50l) je potrebno 232 kg koruze.

O tem kaj je bolj pomembno hrana ali biodizel pač odločajo tisti, ki še nikoli niso občutili lakoto. Za primerjavo kako izgledajo tedenski jedilniki v različnih državah, pa nekaj slik.

Italy: The Manzo family of Sicily
Food expenditure for one week: 214.36 Euros or $260.11

Germany: The Melander family of Bargteheide
Food expenditure for one week: 375.39 Euros or $500.07 

United States: The Revis family of North Carolina (Sure hope most American
families eat more fresh fruits and vegetables and less junk food than this family.)

Food expenditure for one week $341.98

Mexico : The Casales family of Cuernavaca
Food expenditure for one week: 1,862.78 Mexican Pesos or $189.09

Poland : The Sobczynscy family of Konstancin-Jeziorna
Food expenditure for one week: 582.48 Zlotys or $151.27 

Egypt : The Ahmed family of Cairo
Food expenditure for one week: 387.85 Egyptian Pounds or $68.53

Ecuador : The Ayme family of Tingo
Food expenditure for one week: $31.55

Bhutan : The Namgay family of Shingkhey Village
Food expenditure for one week: 224.93 ngultrum or $5.03

Chad : The Aboubakar family of Breidjing Camp
Food expenditure for one week: 685 CFA Francs or $1.23

Vaš podpis podpore političnim predstavnikom, vladam, organizacijam lahko pomeni veliko več, kot pa si mislite. Podpisi v peticijah ali zahteve vladam rešujejo življenja. Zgovoren je tudi tale posnetek.

Strah za varnost/ Strah pred mučenjem ali grdim ravnanjem/ možno prisilno izginotje

NEPAL/ KITAJSKA                            Tsering Dhondup (m)  27 let

Po navedbah je v noči 23. februarja nepalska policija v Tibetanskem sprejemnem centru v Katmanduju aretirala tibetanskega begunca Tseringa Dhondupa. Kje se trenutno nahaja, ni znano. Amnesty International skrbi, da so ga morda izgnali na Kitajsko, kjer bi bil v veliki nevarnosti mučenja ali drugega grdega ravnanja. 

Tsering Dhondup je prispel v Katmandu 4. februarja letos, po pobegu iz Kitajske. Iskal je pomoč pri potovanju v Indijo, zato je prišel v tibetanski sprejemni center, ki ga vodi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Katmanduju.  Do 22. februarja je zaključil z večino predpisanih formalnih postopkov in čakal na končno odobritev izstopnega vizuma s strani UNHCR-ja in organov, ki so pristojni za priseljevanje v Nepal. Nepal naj bi zapustil 25. februarja.

Po izjavah očividcev je 23. februarja ob 23. uri brez predhodnega opozorila več kot petdeset nepalskih policistov obkolilo in vstopilo v ograjeni prostor poslopja tibetanskega sprejemnega centra. Z namestnikom direktorja Katmandujske policije na čelu so policisti preiskali sobe ter nato aretirali Tseringa Dhondupa. Po podatkih Amnesty International je bil edina oseba, ki so jo pridržali, in odpeljali v center za pridržanje Hanoman Dhoka v Katmanduju.

Naslednje jutro, 24. februarja, so Tseringa Dhondupa vklenjenega odpeljali na zaslišanje v nepalski Urad za priseljevanje v Katmanduju. Spraševali so ga o njegovi dokumentaciji ter njegovi aktivnosti v Tibetu. Popoldne naslednjega dne, 25. februarja, so Tseringa Dhondupa zopet zaslišali uradniki iz Nepalskega urada za priseljevanje. Kmalu zatem, ko so prispeli člani Urada ZN visokega komisarja za človekove pravice, da bi se pozanimali o njegovem položaju, so ga odstranili iz poslopja v neoznačenem vozilu. Ob istem času so v bližini opazili vozilo z registrskimi tablicami, ki so pripadale kitajski ambasadi v Katmanduju. Nepalske oblasti od takrat niso priskrbele nikakršnih podatkov o tem, kje se Tsering Dhondup nahaja.

Prejeli smo tudi poročila, v katerih je navedeno, da je nepalska policija v zadnjih dneh tudi drugim Tibetancem v priporu grozila s prisilno odstranitvijo na Kitajsko. Amnesty International skrbi, da so Tseringa Dhondupa prisilno odstranili na Kitajsko izven ustaljenih pravnih postopkov in z neupoštevanjem mednarodnih pravnih zavez. Predvsem pa glede na številna poročila o mučenju in grdem ravnanju s političnimi disidenti na Kitajskem, Nepal očitno ni izpolnil svoje dolžnosti, da glede na 3. člen  Konvencije Združenih narodov proti mučenju, ne vrne ali izroči osebe drugi državi, če obstaja tehten razlog za sum, da bo tam v nevarnosti mučenja.

OZADJE

Amnesty International že dolgo skrbi, da so bili kitajski uradniki v Nepalu vpleteni v prisilne vrnitve Tibetancev iz Nepala na Kitajsko. Dne 18. maja 2003 je bilo 18 Tibetancev, vključno s tremi ženskami in osmimi otroci, prisilno vrnjenih na Kitajsko v operaciji, ki so jo skupaj izvedli uradniki iz Nepala in Kitajske. Očividci so povedali, da so Tibetance jokajoče in kričoče odnesli v vozilo, ki naj bi pripadalo Kitajski ambasadi, ki so ga potem kitajski in nepalski uradniki odpeljali v smer proti meji. Postopki so bili izvedeni kljub veliki zaskrbljenosti, ki so jo izrazili UNHCR, vlade ter nevladne organizacije. Osemnajsterico so ob prihodu v Tibet priprli. Nekateri, ki so jih kasneje izpustili, so povedali, da so jih v priporu mučili, tako da so jih brcali, pretepali, zbadali s pendreki, z elektrošokom, jim pod nohte zabadali šivanke, jih prisilili, da so dolgo stali goli, ter jih zmerjali s poniževalnimi izjavami o njihovi verski pripadnosti. Skrb je postala še resnejša, odkar je nepalska policija 10. marca 2008 začela z množičnimi aretacijami tibetanskih beguncev, ki so miroljubno protestirali v Nepalu od 10. marca 2008.

PRIPOROČENE AKCIJE: Prosimo, čimprej pošljIte apele v angleškem ali svojem materinem jeziku, v katerih:

- prosite nepalske in kitajske oblasti, naj obrazložijo, kaj se je zgodilo z Tseringom Dhondupom in kje se nahaja ter naj mu, če ga zadržujejo, takoj zagotovijo varnost;

- prosite oblasti obeh držav, naj ga takoj in popolnoma osvobodijo, razen če je obtožen konkretnega kaznivega dejanja in njegov primer obravnava neodvisno sodišče;

- prosite oblasti obeh držav, naj mu zagotovijo dostop do odvetnika, članov družine, sodišča in potrebne zdravniške pomoči

- zahtevate od oblasti obeh držav, da z njim, medtem ko je v priporu, ne bodo grdo ravnali ali ga mučili;

- izrazite globoko zaskrbljenost, da je bil prisilno vrnjen na Kitajsko proti svoji volji in s kršitvijo Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije ZN proti mučenju, pri kateri je Nepal država pogodbenica.

APELE POŠLJITE:

Prime Minister Girija Koirala

Prime Minister

Office of The Prime Minister and Council of Ministers

Singh Durbar, Kathmandu, Nepal

Faks:               + 977 1 4211065

Naslavljanje:   Dear Prime Minister

Mrs. Sahana Pradhan

Ministry of Foreign Affairs

Shital Niwas

Maharajgunj

Kathmandu, Nepal

Faks:               + 977 1 4416016 / 4419044

Naslavljanje:   Dear Minister

Prime Minister of the People’s Republic of China

WEN Jiabao Guojia Zongli

The State Council General Office

2 Fuyoujie

Xichengqu

Beijingshi 100017

People’s Republic of China

Faks:               + 86 10 65961109 (c/o Ministry of Foreign Affairs)

Naslavljanje:   Your Excellency

KOPIJE POŠLJITE:  

Konzulat Nepala

Dunajska cesta 104

SI-1000 Ljubljana

Slovenija

g. mag. Aswin Kumar Shrestha, častni konzul

Faks: (+) 386 1 568 23 31

Elektronska pošta: aswin.shrestha@nepconsulate.si

Veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske

Koblarjeva 3

SI-1000 Ljubljana

Slovenija

Nj. eksc. g. ZHI Zhaolin, veleposlanik

Faks: (+) 386 1 282 21 99

Elektronska pošta: kitajsko.veleposlanistvo@siol.net

Naslavljanje:   Your Excellency

V torek 8.4.08 so se v Ljubljani odvijale demonstracije v podporo Tibetancem. Kljub dežju se je zbralo od 40 - 50 ljudi, medijsko je bilo pa tudi kar dobro pokrito. Na prizorišču so bili RTV, POPTV, Delo,…

Bilo je hladno deževno vreme; padal je celo zamrznjen dež, vendar to nas ni zmotilo, da ne bi pred kitajskim veleposlaništvom izrazili nezadovoljstvo zaradi sistematičnega kršenja človekovih pravic na Kitajskem.

Pogrešal sem sicer kakšen govor. Vsaj kakšen od predstavnikov oblasti, bi se lahko izrekel za spoštovanje človekovih pravic. Žal v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, slovenski politiki o vsem modro molčijo in si ne upajo odpret ust, nikjer drugje kot mogoče v parlamentu, pa še takrat jih vsaj nekaj le zeha.

Zbrali smo se ob 10. uri pred kitajskim veleposlaništvom v Ljubljani.

Kitajci so seveda že predhodno zastrli vsa okna.

Na mirnih demonstracijah se je zbralo okoli 40 - 50 ljudi. Pri varovanju ambasade je sodelovalu okoli 10 policistov.

Demonstracije je organiziral Zavod Dharmaling, ki spada tudi med zvezo društev za podporo Tibetu.

Nekateri so bili celo znova drzni in so razvili celo tibetansko zastavo, ki je na Kitajskem prepovedana. Leta 2000 na podobnih manifestacijah ob obisku kitajske delegacije, se je protest skoraj sprevrgel v pretep. Kitajska delegacija je želela kar fizično obračunat z mirnimi demonstranti, tako da je morala policija ščititi protestnike pred delegacijo. Neka ženska iz delegacija je planila iz avta naravnost v tibetansko zastavo in jo začela trgat.

Po dobri uri stanja na dežju in mrazu, smo se udeleženci protesta prijateljsko razšli. Nekateri so odšli na topel čaj, drugi pa po nadaljnjih opravkih.

Ob boljšem vremenu bi bilo na protestu več ljudi. Upam, da se nam bo kdaj pridružil tudi kdo iz “sveta znanih”, ki bi še dodatno lahko povečal podporo Tibetu, ter tako povečal pritisk na kitajske oblasti.

Kitajski državljani seveda o kakršnih protestih ter težavah z olimpijsko baklo ne vedo nič. Saj oblasti vse prenašajo z zamudo ter izrezanimi deli mednarodnih novic. Torej vedo le kar oblast želi, da vedo. Vse ostalo je pa prepovedano. Celo lastno mnenje.

Zgodilo se je na letalu med Johannesburgom in Londonom.

 Belka, okoli 50 let stara, je sedela poleg črnca. Očitno jo je to zelo  motilo, saj je poklicala stevardeso:

  ” Je kaj narobe, gospa, ” jo je nagovorila stevardesa.

 ” Vi očitno ne vidite kaj”  ji je le ta odgovorila. ” Sedež ste mi  določili poleg črnca. Odločno nasprotujem temu, da sedim poleg nekoga iz  tako osovražene skupine. Zahtevam drug sedež!”

 ” Pomirite se, prosim,” ji odgovori stevardesa, ” Skoraj vsi sedeži v  letalu so zasedeni. Pogledat grem, če je kako mesto prosto.”

 Stevardesa je odšla. Kmalu se je vrnila:

 ” Gospa, kakor se mi je zdelo, v ekonomskem razredu ni nobenega prostega  mesta. Govorila sem s kapitanom in ta mi je zagotovil, da tudi v poslovnem  oddelku ni prostega mesta. Je pa eno prosto mesto v prvem razredu.”

 Preden je ženske lahko rekla karkoli, je stevardesa nadaljevala:

 ” V naši letalski družbi sicer ni v navadi, da presedamo ljudi iz  ekonomskega v prvi razred. Vendar, glede na okoliščine, je kapitan  začutil, da je res škandalozno, da nekdo sedi poleg tako ogabne osebe.”

 Obrnila se je k črncu in rekla:

 ”Tako da, gospod, če želite, lahko vzamete svojo ročno prtljago. V prvem  razredu vas čaka prost sedež.”

 V trenutku so drugi potniki, ki so bili šokirani nad dogodkom, vstali in  zaploskali.

 To je resnična zgodba.

 Zaploskajmo kapitanu!

Na “Youtube” sem dodal nekaj posnetkov, novic, ki so se jih Kitajske oblasti odločile cenzurirat in jih na Kitajskem ni mogoče videt. Z izgonom vseh tujih novinarjev, ter turistov, se bojim da bo teh posnetkov čedalje manj, nasilje pa čedalje hujše.

Več posnetkov na:

http://www.youtube.com/Iztok18

Peticija:

http://www.avaaz.org/en/tibet_end_the_violence/54.php?cl=66131724

Prosim vse bralce,ki berejo blog, naj si vzamejo 2 minuti časa, ter podprejo prizadevanja Tibetancev, za končanje kulturnega genocida s strani Kitajske.

—————————————————————————————————————
In just 36 hours, 253,553 of us have supported the Dalai Lama’s call for dialogue and human rights in Tibet. This is an incredible response–if each of us can get 4 more of our friends to sign the petition, we’ll hit 1 million this week!

After decades of suffering, the Tibetan people have burst onto the streets in protests and riots. The spotlight of the upcoming Olympic Games is now on China, and Tibetan Nobel peace prize winner the Dalai Lama is calling to end all violence through restraint and dialogue–he urgently needs the support of the world’s people.

China’s leaders are lashing out publicly at the Dalai Lama–but we’re told many Chinese officials believe dialogue is the best hope for stability in Tibet. China’s leadership is right now considering a crucial choice between crackdown and dialogue that could determine Tibet’s–and China’s–future.

We can affect this historic choice–China does care about its international reputation, and we can help them choose the right path. China’s President Hu Jintao needs to hear that the ‘Made in China’ brand and the upcoming Olympics in Beijing will succeed only if he makes the right choice. But it will take an avalanche of global people power to get his attention. Click below now to join 250,000 others and sign the petition–and tell absolutely everyone you can right away–our goal is 1 million voices united for Tibet:

http://www.avaaz.org/en/tibet_end_the_violence/22.php

China’s economy is dependent on “Made in China” exports that we all buy, and the government is keen to make the Olympics in Beijing this summer a celebration of a new and respected China. China is also a sprawling, diverse country with much brutality in its past, so it has good reasons to be concerned about stability — some of Tibet’s rioters killed innocent people. But President Hu must recognize that the greatest danger to Chinese stability and development today comes from hardliners who advocate escalating repression, not from those Tibetans seeking dialogue and reform.

We will deliver our petition directly to Chinese officials in New York, London and Beijing, but it must be a massive number first. Please forward this email to your address book with a note explaining to your friends why this is important, or use our tell-a-friend tool to email your address book–it will come up after you sign.

The Tibetan people have suffered quietly for decades. It is finally their moment to speak–we must help them be heard.

With hope and respect,

Each day, 820 million people in the developing world do not have enough food to eat¹. Food prices around the world are shooting up, sparking food riots from Mexico² to Morocco³. And the World Food Program warned last week that rapidly rising costs are endangering emergency food supplies for the world’s worst-off⁴.

How are the wealthiest countries responding? They’re burning food.

Specifically, they’re using more and more biofuels–alcohol made from plant products, used in place of petrol to fuel cars. Biofuels are billed as a way to slow down climate change. But in reality, because so much land is being cleared to grow them, most biofuels today are causing more global warming emissions than they prevent⁵, even as they push the price of corn, wheat, and other foods out of reach for millions of people⁶.

Not all biofuels are bad–but without tough global standards, the biofuels boom will further undermine food security and worsen global warming. Click here to use our simple tool to send a message to your head of state before this weekend’s global summit on climate change in Chiba, Japan, and help build a global call for biofuels regulation:

http://www.avaaz.org/en/biofuel_standards_now/9.php?cl=60392009

Sometimes the trade-off is stark: filling the tank of an SUV with ethanol requires enough corn to feed a person for a year⁷. But not all biofuels are bad; making ethanol from Brazilian sugar cane is vastly more efficient than US-grown corn, for example, and green technology for making fuel from waste is improving rapidly.

The problem is that the EU and the US have set targets for increasing the use of biofuels without sorting the good from the bad. As a result, rainforests are being cleared in Indonesia to grow palm oil for European biodiesel refineries, and global grain reserves are running dangerously low. Meanwhile, rich-country politicians can look “green” without asking their citizens to conserve energy, and agribusiness giants are cashing in. And if nothing changes, the situation will only get worse.

What’s needed are strong global standards that encourage better biofuels and shut down the trade in bad ones. Such standards are under development by a number of coalitions⁸, but they will only become mandatory if there’s a big enough public outcry. It’s time to move: this Friday through Saturday, the twenty countries with the biggest economies, responsible for more than 75% of the world’s carbon emissions⁹, will meet in Chiba, Japan to begin the G8’s climate change discussions. Before the summit, let’s raise a global cry for change on biofuels:

http://www.avaaz.org/en/biofuel_standards_now/9.php?cl=60392009

A call for change before this week’s summit won’t end the food crisis, or stop global warming. But it’s a critical first step. By confronting false solutions and demanding real ones, we can show our leaders that we want to do the right thing, not the easy thing.

As Kate, an Avaaz member in Colorado, wrote about biofuels, “Turning food into oil when people are already starving? My car isn’t more important than someone’s hungry child.”

It’s time to put the life of our fellow people, and our planet, above the politics and profits that too often drive international decision-making. This will be a long fight. But it’s one that we join eagerly–because the stakes are too high to do anything else.

With hope,

Ben, Ricken, Iain, Galit, Paul, Graziela, Pascal, Esra’a, Milena — the Avaaz.org team

SOURCES:

[1] World Food Programme. “Hunger Facts.” Accessed 10 March 2008. http://www.wfp.org/aboutwfp/facts/hunger_facts.asp

[2] The Sunday Herald (Scotland). “2008: The year of global food crisis.” 9 March 2008. http://www.sundayherald.com/news/heraldnews/display.var.2104849.0.2008_the_year_of_global_food_crisis.php

[3] The Australian: “Biofuels threaten ‘billions of lives’” 28 February, 2008. http://www.theaustralian.news.com.au/story/0,25197,23336840-11949,00.html

[4] AFP: “WFP chief warns EU about biofuels.” 7 March 2008. http://afp.google.com/article/ALeqM5hpCFf3spGcDQUuILK5JFV-6NL1Dg

[5] New York Times: “Biofuels Deemed a Greenhouse Threat.” 8 February 2008. http://www.nytimes.com/2008/02/08/science/earth/08wbiofuels.html

[6] The Times: “Rush for biofuels threatens starvation on a global scale.” 7 March 2008. http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article3500954.ece … also see BBC: “In graphics: World warned on food price spiral.” 10 March 2008. http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/7284196.stm

[7] The Economist: “The end of cheap food.” 6 December 2007. http://www.economist.com/opinion/displaystory.cfm?story_id=10252015

[8] See http://www.globalbioenergy.org, http://cgse.epfl.ch/page70341.html, and http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article3489640.ece.

[9] Government of Japan. “Percentage of global carbon dioxide emissions (FY 2003) contributed by G20 nations.” http://www.env.go.jp/earth/g8/en/g20/index_popup.html

Zgodba o Tibetu, katerega uspešno uničujejo Kitajci. Razlog so predvsem naravna bogastva, ki jih Kitajska nujno potrebuje, saj brez tega ne more povečat vojaškega proračuna, ter bi lahko tudi Tajvan imel seperatistične težnje. Skratka vse za kapital, kdo bo pa pogrešal tistih par Tibetancev.